Sajenje drevesa

Mesto sajenja izberemo tam kjer je sončna lega, kjer se voda ne zadržuje dolgo in bo drevo, ko bo zraslo do končne velikosti, imelo dovolj prostora.

Slabše kot je mesto sajenja (zasenčeno, dalj časa mokro, zakisano ali pa je na istem mestu prej rastlo drugo drevo) bolj je važno narediti večji premer jame in v jamo dati dovolj organske mase (humus, preperel kompost, hlevski gnoj, peletiran hlevski gnoj...)

Če sadimo v jesenskem času, je za rastlino najmanjši šok, saj se zemlja okrog korenin čez zimo uleže, korenine že začnejo malo rasti in zato sadika bolj zraste in pri nas praviloma ne potrebuje zalivanja kot pa, če bi bila posajena spomladi. Je pa bolj važno, da je sadika čez zimo zaščitena pred glodalci in divjadjo. Važno je tudi (odviso od sadne vrste in lege) sadiko zaščititi pred zimsko pozebo - beljenje debla, ovijanje debla z paroprepustno kopreno, koruznico, papirnato vrečo,..

Če sadimo v spomladanskem času, se izognemo prvi zimski pozebi ali poškodbam od divjadi, ko je sadika najmanjša in najbolj občutljiva. Sadika je pa bolj občutljiva na aprilske in majske suše (vsak teden 1-krat zalijemo z enim vedrom vode, če ni padavin).

Sadiki ob sajenju postavimo oporo (da je veter ne maje in trga korenine), preprečimo poškodbe od glodalcev in divjadi (mreže,ograje, odvračala,... ), začetek marca pa tudi naredimo prvo rez - določimo višino debla in obliko vzgoje drevesa ter vzpostavimo razmerje vellkosti krošnje in koreninskega sistema.

Vsaj prvo leto okrog drevesa odstranjujemo plevel. Če sadika slabo raste, večkrat okrog drevesa okopamo, gnojimo (najboljše organska gnojila) in, če je prisoten voluhar, ga zatremo.

Primer prevzgoje iz vretenaste v kotlasto obliko drevesa

Hlevski gnoj (se ne dotika korenin, ker jih požge).

Sadilna šota ali zemlja za sadno drevje.

Peleti hlevskega gnoja, zraven lahko dodamo tudi NPK gnojilo.

Travna ruša (za globino ene lopate jamo izpraznimo,spodaj pa za eno lopato samo preštihamo ter ne praznimo.).